Spremljanje dejavnikov tveganja

Med pregledom se velikokrat ugotovi, da pri pacientu obstaja dejavnik tveganja, ki ogroža njegovo zdravje v prihodnosti. Taki dejavniki tveganja so nekatere razvade (kajenje, pitje alkohola ali uživanje drugih psihogenih substanc, ki vplivajo na zdravje), slabe navade (premalo gibanja, nepravilna prehrana) ali pa ugotovljene povišane vrednosti npr krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola. Paciente lahko ogroža tudi stres, ki je posledica različnih dogodkov  ali situacij.

​

Dejavnike tveganja je smiselno odpraviti, saj je to edini način, ki zmanjša ogroženost za zdravje. Pacientom nudimo nasvete, kako se lotiti določenega dejavnika tveganja, omogočamo jim udeležbo v zdravstveno-vzgojnih centrih, kamor jih usmerimo in nato ustrezno časovno kontroliramo vrednosti merljivih dejavnikov tveganja. V kolikor pacient v določenem obdobju ne spremeni-izboljša življenjskega sloga in se dejavniki tveganja temu primerno tudi ne izboljšajo, njihova rutinska kontrola ni več smiselna, saj tudi ni razloga, da bi se izboljšali  ali celo odpravili.

​

Pomembno je, da pacienti vedo, da pogostnost laboratorijskih kontrol ni tista, ki bi izboljšaka dejavnikov  tveganja, pač pa jih izboljša spremenjen življenjski slog, zato je le aktivna udeležba pacienta pri spreminjanju navad tista, ki daje dolgoročno edino pomembne rezultate.